Zjutraj še malo pospiva, saj sva utrujena od vsakodnevnega zgodnjega vstajanja in od pohoda prejšnjega dne. Po zajtrku sprejmeva težko odločitev, da se namesto na vrh Katanakken, raje odpraviva na dva manjša pohoda do ledenika Briksdalsbreen in do Rakssetre. Celo noč je namreč deževalo in vedela sva da bo že tako zahtevna in izpostavljena pot še spolzka in nevarna za zdrs. Tako se odpeljeva do parkirišča za sprehod do ledenika. Že med vožnjo vidiva veliko površino, pokrito z ledenim pokrovom, ki kraljuje na gorah nad smaragdno zelenim jezerom, mimo katerega se peljeva.
Po dobrih 40 minutah hoje prispeva do ledenika in prizor je nekaj posebnega. Na poti si lahko prebereš tudi nekaj zanimivih podatkov o nastanku ledenika in njegovega krčenja. Če nisi ravno navdušen pohodnik, se do tja lahko tudi zapelješ s "troll car-om".
Briksdalsbreen je eden najbolj dostopnih in največjih rokavov ledenika Jostedalsbreen.
Za kosilo, tuš in počitek sva se zapeljala do jezera Lovatnet, ki naju je navdušilo s čudovito turkizno zeleno barvo. Na parkirišču sva nepričakovano naletela še na gozdne maline, ki sva jih nabrala v najin snowmonkey lonček, da bodo zdržale do zajtrka.
Ob parkingu sva naletela na manjši gozdiček gozdnih malin, ki sva jih pomalicala in nabrala še za zajtrk.
Po kosilu je bil čas za tuš. Na poti namreč izkoristiva vsako priložnost, da se umijeva (redko imava srečo, da naletiva na kakšen tuš, ponavadi pa se okopava kar v jezerih). Vedno uporabiva biorazgradljivo naravno milo in šampon. Kopanje v mrzli vodi, ko je zunaj 12°C, zahteva nekaj poguma, je pa resnično enkratno in osvežujoče.
Osvežujoče kopanje z razgledom v jezeru Lovatnet.
Po osvežiti sva pripravljenja za še en kratek pohod, saj poskušava čim bolj izkoristiti sonce, ker do sedaj že veva, da je samo vprašanje časa kdaj bo spet dež. Zapeljeva se do izhodišča za eno najbolj znanih lokacij v bližini Loena- slikovit zapuščen pašnik Rakssetra. Sam pohod je trajal malo manj kot eno uro (slabih 300 višincev), je pa bil zelo blaten in zaradi mokrih skal in korenin spolzek. Vsekakor je na vrhu razgled na Nordfjord in Olden čudovit, barvite hiške pa pričarajo pravljično vzdušje. Naredila sva nekaj fotografij in se vrnila proti avtu, čakalo naju je namreč še kar nekaj vožnje do naslednjega prenočišča.
Rakssetra je zapuščen pašnik z majhnimi hišicami in razgledom na Nordfjord in Olden.
Zapeljala sva se do Geirangerja in tam v nalivu le s težavo našla mesto, kjer bi lahko parkirala in si skuhala večerjo. Zaželela sva si namreč Risgrøt, kar pa je v nalivu malo težko. Kaj bi v tistem momentu dala za eno tendo. Čakala sva, da dež poneha in na parkingu iz avta ruknila ven mizico in stole ter začela kuhati mlečni riž. Ker so bile oči velike, sva ga namešala sigurno vsaj liter in trajalo je celo večnost, da se je pokuhal. Med tem je seveda začelo deževati in Žiga je kuhalnik kar z mizo vred nesel pod strehico, ki je bila ubistvu WC. Brez sramu sva veselo povečerjala, med tem ko so naju občasno motili mimoidoči, ki so prišli na WC odtočit. Ker na dotičnem parkingu ni bilo dovoljeno kampirati, sva po jedi pospravila in se prestavila 100m nižje ob cesti, kjer sva se vrinila med dva avtodoma in zaspala.
Risgrøt po najino:
0,5 L mleka + po potrebi
1 skodelica belega riža (midva sva imela arborio)
1/2 žličke soli
žlička masla
vanilijev proteinski prašek (opcijsko)
med
V posodi zmešaš mleko, riž in sol ter kuhaš na zmernem ognju 20-30 min. Med kuhanjem ves čas mešaš in v kolikor se začne riž prijemati na dno, dodaš mleko oziroma vodo. Ko je riž kuhan, dodaš merico proteinov in vmešaš maslo.
Serviraš s suhim sadjem (nama je bila zelo všeč tropska mešanica sadja Fruchtmix First Corner Shop) in preliješ z medom.
Ker je začelo deževati, sva morala improvizirati in Žiga je kuhalnik skupaj z mizico odnesel pod majhno strehico, kjer sva povečerjala.
Comments