Končno sva se dobro naspala in pripravljena sva bila, da začneva dan! Ker pa je vreme imelo drugačne plane za naju, se je tik pred izhodiščem za hajk ulilo in zavila sva v Lofoten Beach Camp bar, ki je tudi čudovit kamp - urejen, s surf vajbom, savno in možnostjo učenja surfanja in izposoje desk za surfanje. Nahaja se ob plaži Skagsanden. Tam sva spila kavo v enem najbolj kulskih barov in počakala, da se pokaže sonce. In res sva ga dočakala!
Odmor v Lofoten Beach campu, editanje in urejenje planov za naprej.
Odpravila sva se na Flakstadtind, ki je še en tipičnih norveških hajkov- 500 višincev v manj kot 2 km! Si lahko predstavljate naklon, ki je potreben da prideš do vrha. So pa razgledi enkratni na okoliške plaže in mešanico turkizno-modre barve vode. Za nameček pa tudi ni tako turističen, kot nekateri bolj znani vrhovi na Lofotih.
Strm in naporen vzpon na Flakstadtind nama je postregel s čudovitimi razgledi.
Po pohodu sva si kar na bližnji mizici skuhala kosilo, saj naju je strm naklon (kljub dobri kondiciji) uničil. Pot sva nadaljevala do bližnjega mesteca Nusfjord, ki je ena najstarejših in najbolj ohranjenih ribiških vasic. V njej se nahajajo številne rorbu oziroma tradicionalne ribiške kočice. Po slikanju sva seveda zavila še v Landhandleriet Café in si privoščila kavo in korenčkovo tortico v zanimivi retro atmosferi.
Ogled ene najstarejših in najbolj ohranjenih ribiških vasic Nusfjord in znamenitih rorbu (norveške ribiške hišice).
Zanimiva atmosfera, odlična kava in korenčkova torta v Landhandleriet Café.
Ker sva se okrepčala in spočila, sva se odločila, da stisneva še en lep pohod in šotoriva nekje na poti. Zavila sva na parking in si ruzake napolnila z vso bojno opremo. Sonce je še kar vztrajalo in to naju je napolnilo s pozitivno energijo. Sprehajala sva se med polji rožnatih cvetlic in ob poti slučajno naletela tudi na norveške cloudberries.
Na poti sva našla cloudberries-sadje podobno malini, ki ga precej težko najdeš in ga zato imenujejo tudi "Arctic gold". Bila sva navdušena, ko sva jih našla in se z njimi posladkala ob poti.
Po (končno pravilni!) postavitvi šotora, sva se odpravila na vrh. Pot je bila ponovno strma in zahtevna in ko sva prispela na vrh, sva bila poleg vsega še nagrajena z dežjem in vetrom! Sita norveškega vremena, sva se odpravila nazaj proti šotoru, kjer sva pojedla bolj siromašno (ampak odlično večerjo) in zaspala kot mrtva.
Dan je bil res naporen, tako fizično kot psihično in čeprav sami pohodi niso bili dolgi, so po dolgih dnevih na poti, pomanjkanju spanja in kvalitetne hrane ter slabemu vremenu, trejali svoj davek. Odločila sva se, da si prihodnji dan nakupiva še nekaj hrane in si vzameva kratek odmor, da si nabereva energije za naprej ter seveda ponovno sestaviva že 10000. plan.
Comentários