1. Dan: Ljubljana →Lukovo Šugarje→ Šugarska Duliba
Za prvomajske praznike sva si po dolgem času zaželela nekam na toplo, ker nama je bilo že dovolj snega. Nisva imela ravno veliko časa za planiranje, zato rezervacije prenočišč niso prišle v poštev. Vedela sva, da bova spala ali: a) v avtu, b) v šotoru, c) v bivaku. Že nekaj časa nazaj sva slišala za Velebit in kot prava Slovenca, sva se odločila, da greva tudi midva za prvomajske na Hrvaško. Ampak v hribe. Sledil je obvezen nakup hrane za 3 dni (za vsak slučaj raje malo več), peka bananinega kruha, pakiranje vse potrebne opreme v nahrbtnike in planiranje poti. In tako sva naslednjega dne, zjutraj po zajtrku, pripravila še nekaj sendvičev in se odpravila proti Lukovemu Šugarju.
Po dobrih 4 urah vožnje sva prispela do "groblja", kjer naj bi bil parking za avto in izhodišče poti. Nikjer ni bilo nikogar razen naju in bika, ki se je pasel na bližnji trati. Pojedla sva še vsak en sendvič, si nadela težke nahrbtnike ter se odpravila na pot.
Začetek ni bil najlažji, saj nisva bila vajena nositi dodatnih 10kg na hrbtu, teren pa je bil poln ostrih skal in slabo markiran. Nekajkrat sva zašla, dokler nisva končno prišla na lepšo pot, ki se je vila mimo grmičevja in skalovja, ves čas pa so naju spremljali čudoviti razgledi na morje in otok Pag.
Po dobrih 4 urah zmerne hoje, sva prispela do razpotja, kjer sva srečala prve ljudi. In seveda, koga drugega, kot Slovence. Tudi oni so bili na večdnevni turi po Velebitu in so se odpravljali v isti bivak. Ko sva prispela do Šugarske Dulibe, sva veselo odvrgla težke nahrbtnike in si pripravila spalke. Potem pa je sledilo težko pričakovano kuhanje večerje. Po skrbnem izboru, sva se odločila za pašto.
Naj povem, da je Šugarska Duliba eden najlepših bivakov, kar sva jih videla do sedaj. Ima elektriko na sončne celice, peč, celo nekaj posode, pipo z vodo in kar je na Velebitu posebaj cenjeno- 200 metrov stran se nahaja vodnjak s hladno pitno vodo.
Zvečer je sledil klepet z ostalimi v bivaku, ob sončnem zahodu pa smo se skupaj sprehodili na bližnji vrh, kjer je bil čudovit razgled na morje in zahajajoče sonce.
2. Dan: Šugarska Duliba→ Ždrilo→ Ždrilski Kuk
Za drugi dan sva imela v planu krajšo pot, zato sva si zjutraj vzela čas in po zajtrku pospravila bivak ter naredila še nekaj fotografij. Natočila sva si polne mehe vode in se odpravila proti drugemu bivaku. Pot je peljala po prijetnem zelenem gozdu, polnem čemaža in po 4 urah hoje, sva ravno v času kosila, prispela do drugega bivaka Ždrilo. Bil je prav tako opremljen s pečjo, pipo z vodo in elektriko na sončne celice. Imel pa je tudi manjšo verando in okno s pogledom na morje. Si lahko želiš še kaj lepšega?
V popoldanskem času po kosilu s tuno in pašto, sva se malo spočila, nato pa se je Ana odpravila raziskovat po bližnjih hribčkih in iskala kje bo najlepši zahod. Ko se je vrnila, jo je čakal topel obrok v bivaku. Po večerji sva se odpravila na Ždrilski kuk, ki je ponujal prečudovite razglede, nebo se je obarvalo rdeče in sonce je zašlo. Z nočjo pa je prišel tudi mraz, zato sva si v bivaku zakurila ogenj in še nekaj malega pojedla.
3. Dan: Ždrilo→Lukovo Šugarje
Zjutraj sva vstala ob sončnem vzhodu in si na gorilniku pripravila še zadnje ovsene kosmiče. Nato sva pospravila bivak in se odpravila nazaj proti avtu. Po dveh dneh so bile noge že malo težke, zato sva bila kljub kratki 3 urni hoji vesela, ko sva na parkingu zagledala polota in sezula pohodniške čevlje ter se preobula v natikače. Čeprav je imelo morje zgolj 13C, sva po dveh dneh brez tuširanja z veseljem (in z malo bolečine) skočila noter in se nato pogrela na toplem sončku na bližnji plaži. Ker je Ana ravno imela rojstni dan pa sva si privoščila še pravo morsko kosilo. Za spremembo včasih paše, da ne rabiš iskati zavetrja, pripraviti gorilnika, skuhati in nato še pomiti posodo. Na poti domov sva se ustavila še na sladoledu v Ilirski Bistrici in tako zaključila najin prvomajski oddih.
Celotna prehojena pot je znesla okrog 27 km in 2,000 višinskih metrov. Na poti, razen Slovencev prvi dan, nisva srečala žive duše. Tako sva se res naužila miru, narave, toplega sonca in se spočita vrnila v vrvež vsakdana.
Comments